Never Ending Story

Ali po domače nov dan, nov teren. Ja takole jutro se je začelo zelo pozno, saj je bil CG sestavljen in smo si zato povoščili malo poleževanja. Ob odhodu do letala je bil pogled v nebo nič kaj obetaven, kar pa je tukaj nekaj čisto običajnega, saj oblačnost prekriva nebo do 11 ure potem se “razkadi” in že se pojavijo prvi Cumulusi. Danes pa je nebo prekrivala kar debela plast Cirrusov, kar smo občutili tudi na tleh saj temperature niso bile tako prijetne kot prejšnje dni. Plast Cirrusne oblačnosti se je le počasi tanjšala tako, da so se pod njo začeli kazati prvi Cumulusi. Sam pričetek aerovlekov je bil ravno zaradi tega prestavljen iz 12 na 13 uro. Pogled v nebo kjer nekaj več kot 70 jadralnih letal kroži od 600m do 800m ne vliva nekega optimizma o prihodu domov pomočnikom. Nekaj minut zatem ko sem prižgal mobilni telefon je ta tudi zazvonil in že sem veselo zapisoval koordinate in vas pristanka. Cesta je že prava stara znanka Pocunai-Kaunas-Jonava-Ukmerge in na  jug proti Vilnusu. Na istem terenu so pristala še tri letala poleg CG in sicer T1, V, ZM ter 21. Tekmovalci so med seboj stavili, kateri pomočnik bo najhitreje prišel in z veseljem lahko povem, da je Slovenska ekipa ubrala najhitrejšo pot. Prihod na teren je bil kar zanimiv. Saj je bilo potrebno najprej zapeljati čez zelenico na dvorišču, potem je bilo potrebno najti med 9 nasejenimi brezami pravi razmak za prikolico po tej uverturi je bilo potrebno na travniku še izpuliti količek za kačjega pastirja in mimo črede krav in bikov priti do letala. Čreda je bila zelo mirna, ko pa so začeli prihajati avtomobili se je zvedavo približala in kasneje tudi odmaknila. Po odhodu iz terena je sledil še postanek za večerjo v enem izmed gostičš ob cesti.

Doma, doma

Juhuuuu, kakšen balzam za ušesa je, ko zaslišiš med javljanjem prihodov svoja tekmovalca. Po pogovoru z letečim delom ekipe vam lahko povem, da so bila dviganja kar močna tja do 3 m/s. Na začetku je bilo nebo prekrito s Cirrusno oblačnostjo a ker je ponoči pritekel nad naše področje hladen zrak so se kaj kmalu pojavili nad nami Cumulusi, ki so zavzeli nebo vse tja do 19 ure, ko so počasi začeli razpadati. Današnji dan je postregel tudi z nekaj izven letališkimi pristanki v klubskem in standardnem razredu.

Denisovi uroki

Zgleda da Denis pošilja neke uroke na daljavo glede nato, da je v svojem komentarju napisal da načrtovalci nalog podpirajo lenobo pomočnikom, ker jim ni treba it na teren. Evo ga na. Včeraj malo pred predvidenim prihodom sem šel do prikolice pospraviti prevleke za letalo. Ob čakanju na prihod CG-ja sem prebiral Moffatovo knjigo Winning 2 na kar sem opazil na horizotnu jadrilice z daljšimi krili in sem si rekel evo pa sta doma. Prihajali so pri iz tega razreda in nekateri iz sredine na kar je zazvonil telefon in že sem  zapisoval koordinate pristanke in kasneje še pogled na karto kam se je potrebno peljati. Pot mi je bila že poznana saj je bilo mesto pristanka dokaj blizu že enemu poprej. Teren je bil lahko dostopen saj je do njega vodila prava makedamaska magistrala, ki pa je na nekaj mestih ponujala malo tresenja.

Sonce, veter

Letala so pripravljena na startu in briefing je končan. Današnja disciplina za 20 meterski razred je 462 kilometrov. Vremenska napoved je ugodna saj predvideva dviganja od 2-4 m/s in bazo od 1500 do 2000m. Poletanje je predvideno ob 12:00 tako, da pravkar poteka nalaganje nalog v dlančnika.

2-krat

Včeraj so tekmovalci dobili disciplino nekaj malega preko 500km, glede nato, da nas je dan poprej prešla hladna fronta optimizma ni manjkalo. Vreme se je začelo razvijati pred 11 uro, tako da je bil preko radijske zveze in sms sporočila potrjen začtek aero vlekov ob 11:30 uri.  Imamo tudi nekaj problemov z radijsko postajo, tako da od sedaj naprej tekmovalca sporočata start po srbski frekvenci. Dolgo disciplino je pomočnik izkoristil za dolg odmor v obliki popoldanskega dremeža. Najbolj napeto pa je bilo čakanje na tekmovalca glede nato, da smo ostali brez postaje. Tako, da sem po petih urah in nekaj minutah odšel do prikolice in jo počasi začel pripravljati za pot na teren a sta me brata kaj kmalu po pripravi prikolice razveselila s pristankom na letališču. Po pristanku smo letalo namestili na parkirno mesto ga oblekli v prevleke za večerno spanje in še prej očistili ostanke mrčesa. Zvečer nas je čakal mednarodni večer na katerem smo uživali v gastronomiji različnih držav.

Glede na včerajšnje dogajanje in današnje motnje v obliki tople fronte so bili načrtovalci nalog prizanesljivi do tekmovalec in nenazadnje tudi do pomočnikov. Dnevna naloga je bila omejana z najmanj dve urami in pol letenja. Na začetku starta aerovlekov je situacija izlgedala dokaj klaverno saj je nad zono odpenjanja in širšo okolico počasi prihajala Alto Cumulusna oblačnost. Dokaj močno sonce je uspelo “stopiti” to oblačnost in kaj kmalu so se pojavili lepi Cumulusi, ki so tekmovalce povzdvignili na 1800m, kar jim je omogočilo hitro popotovanje po nalogi in pristanek na domačem letališču. Ob 20:00 se nam obeta še ena zabavna prireditev v obliki koncerta.

530, Kaunas

Pred včerajšnjim so na briefingu tekmovalce razveselili z disciplino 530 km. Glede na meteorološko situacijo, ki jo je predstavil vodja tekmovanja je bilo kaj hitro jasno, da bo ta oreh zelo težko streti. Vremenska situacija je bila taka, da je nad področje letenja prihajal topel zrak, kar je pomenilo sušenje oblakov kot tudi dušenje termike. Sta nas pa zato po briefingu z nekaj preleti razveselila dve lovski letali Češkega vojnega letalstva. Skratka dan se je zopet zaključil z izven letališkem pristankom blizu vasi Brizerai ob kateri je velika farma oljne repice in kjer na začudenje vsi govorijo angleško, kar je za litvansko podeželje dokaj redko.

Včeraj je bil prost dan zaradi prehoda hladne fronte tako, da smo dan izkoristili za ogled mesta Kaunas in pozno popoldne za sestavljanje in temelito čiščenje Celjskega grofa, saj je bilo letalo dokaj prašno od izvenletališkega pristanka. Za danes je napovedana disciplina 500km tako, da vam kaj več o dnevu napišem zvečer.

Včeraj, danes, jutri

Včeraj smo prvič videli sonce že zjutraj kar je vzbujalo velik optimizem, ki ga je podkrepila še naloga z 426 km. Pred startom se je v zono pripeljala Alto Cumulusna oblačnost, ki je malo zadušila dviganja a so ob pomoči sonca začeli nastajati tudi prvi Cumulusi. Skozi dan se je vreme poslabšalo, kar je pripepljalo do izven letališkega pristanka. Ob teb priliki sem imel možnost uživati ob panorami Kaunasa. Na samem terenu je vse potekalo brez vseh problemov razen pri izvozu iz terena na lokalno pot, kjer je nasedla prikolica in smo rabili pomoč katero so nudili prijazni domačini in nam povedali, da prihaja “Big Car”, ki nam bo pomagal. Situacija se je hitro rešila tako, da smo prispeli domov ob 00:30.

Danes je bilo pa super, tekmovalca sta prišla okoli. Disciplina je bila 255km in hitrost 97km/h. Današnje vreme je po mnenju tekmovalcev dopuščalo daljšo disciplino a so vsi veseli da so po 3 dneh izvenletaliških pristankov pristali doma. Drugače pa so v tovarni LAK trenutno 4 letala na popravilu podvozij. Zdej pa šibam laufat tak, da uživite.

Jutri se obeta dober dan tako, da se slišimo jutri ko bom lahko napisal kaj bolj točnega.

Izlet

Jutranje sestavljanje jadralnega letala je postal že nekakšen ne posrečen ritual, ki pa je dober za trening sestavljanja. Nekaj malega o včerajšnjem dnevu. Nekje na sredini aerovlekov se je v okolici letališča razvlekla oblačnost ob razpadanju oblakov, ki je zadušila termiko, kar je povzročilo množično pristajanje letal iz klubskega in PW-5 razreda, kot tudi nekaj posameznikov iz standardnega. Zato je vodja tekmovanja zaustavil aerovleke in jih preložil za dobrih 15 minut, kar je zadoščalo, da se je nad letališčem razjasnilo, kar je pomenilo nadaljevanje aerovlekov. V zoni odpenjaja so se pojavili lepi Cumulusi, ki so pod sebe privabili osamljene bele ptice, katere so v kroženju počasi postajale vse manjše. Ena izmed teh ptic se je podala na štart ob 14:30 a na žalost se njen let ni končal v zavetju domačega gnezda in je ob 19:30 sporočila izvenletališki pristanek, tako da je imel pomočnik spet nekaj dela. Kraj pristanka je bil v okolici kraja Elektrenai do katerega vodi ista pot kot do pred včerajšnjega pristanka le z eno spremembo, da je bilo potrebno v mestu Auškadvaris zaviti levo. Prihod do terena je bil dosti boljši kot pri prejšnem največja ovira je bila ozka pot in ovinek za devetdeset stopinj v desno pri pšenični njivi tako, da smo morali povoziti z enim kolesom malo pšenice.

Terenska vožnja

Včeraj smo se dokaj pozno vrnili s terena tako, da se opravičujem ker pišem prispevek šele danes. Letalo je bilo sestavljeno tako, da nekega posebnega dela razen brisanja, poliranja in tankanja ni bilo. Bolj zanimiva je bila vožnja preko tehtnice, saj je ruda zamaknjena za kar nekaj stopinj v levo, tako da je potrebno malo manevriranja, da se pripelje točno na tehtnico. To veščino sem sedaj že osvojil tako, da ni več težav s tem. Nekje na polovici aerovlekov nas je lepo zalila manjša ploha, tako da smo vsi pomočniki hiteli z viledami odstranjevati vodo iz površin jadralnih letal. Pred startom sta dobila tudi sledilno napravo (tracker) tako, da sem jih lahko spremljal a ker sta bila parkrat na 300m sem prenehal gledati, ker postaneš čisto preveč živčen, ker misliš da boš moral iti na teren. Sem pa zato pozno popoldne lahko videl, kje sta pristala izvenletališko. Imeli smo tudi nekaj problemov s tehniko, saj se je pokvaril moj mobilni telefon za rezervnega pa smo pozabili polnilec. Tako da je nova pogruntaviščina za polnjenje telefona da preko ene baterije napolnimo drugo baterijo.

Vsi v zraku

Najprej se vam opravičujem, da objavljam kaj se je dogajalo včeraj šele danes. Organizator je imel probleme s serverjem tako, da se nam je povezava z novo in nova prekinjala. Torej včeraj je potekal še zadnji uradni trening v dvosedem razredu so imeli nalogo z omejeno dolžino trajanja 01:45. Večina tekmovalcev se je vračala okoli 16 ure, saj smo morali biti ob 17:30 uri v Prienai-ju kjer je potekala slavnostna otvoritev 15. Evropskega prvenstva v jadralnem letenju. Sam otvoritev je iz gledala tako, da smo paradirali skozi mesto z zastavo pred vsako ekipo pa je bila dekle ali na žalost tudi fant z napisom iz katere države prihajamo. Nato se je vsaka ekipa sprehodila okoli odra in voditeljica je o vsaki ekipi povedala nekaj malega. Nato se je zvrstilo nekaj slavnostnih govorcev in na koncu tudi otvoritev prvenstva, ki je bila pospremljena z prikazom Litvanskih ljudskih plesov.

Včeraj sem prišel na račun tudi jaz, sej sem imel možnost poleteti z LAK-17b in si ogledati okolico letališča, ki je dokaj podobna slovenski. Veliko gozdov, polj, rek skratka zelo lepa pokrajina. Edino vzletno pristajalna steza je zelo valovita tako, da po pristanku malo razmetava. Sama velikost letališča je pa nekaj podobnega kot v Szegedu. V večernih urah je pri srbski ekipi potekala degustacija Njegoškega pršuta in Vojvodinskega vina saj so proslavljali četrto mesto na uradnem treningu.